Obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost je nižja. Davčna obremenitev za samsko osebo je v prejšnjem letu znašala 80,0 % dodatne bruto plače v zaposlitvi (leto prej 83,4 %).
To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 20,0 % bruto plače. Ta kazalnik imenujemo »past brezposelnosti«.
Gre za razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti (ob nadomestilu za brezposelnost v višini 80 % bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (ob prejemanju 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe).
Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev med zaposlenostjo v primerjavi z dohodki in višjimi pripadajočimi socialnimi transferji med brezposelnostjo.
Davčna obremenitev plače samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost je bila za 3,4 odstotne točke nižja kot leto prej.
Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za samsko osebo višja, za par z dvema otrokoma enaka. Davčna obremenitev plače je za samsko osebo lani znašala 49,3 % (leto prej 48,6 %) dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa 100,0 % (enako kot leto prej). Ta kazalnik imenujejo past nizkih plač.
Prikazuje razmerje med neto dohodki zaposlene osebe pri prehodu na delovno mesto z višjo plačo (prehod s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe ob višjih davkih in socialnih prispevkih ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev) in prejšnjimi dohodki na delovnem mestu z nižjo plačo (ob posledično nižjih davkih in socialnih prispevkih ter višjih pripadajočih socialnih transferjih).
Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je v primerjavi z letom prej za samsko osebo zvišala za 0,7 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa je ostala enaka.
Vir: SURS
Foto: Arhiv Instore (Pixabay)
