"V podjetjih so se med drugim dogovorili, da drug drugemu ne bodo jemali in zaposlovali delavcev. Kršitev je zajela Evropski gospodarski prostor (EGP) in je trajala štiri leta. Tovrstni karteli zmanjšujejo izbiro za potrošnike in poslovne partnerje, omejujejo priložnosti za zaposlene ter zmanjšujejo spodbude za konkurenco in inovacije," piše v sporočilu.
Poleg dogovora, da drug od drugega ne bodo najemali delavcev, sta si podjetji izmenjali tudi občutljive informacije, vključno s poslovnimi strategijami, cenami, stroški in lastnostmi izdelkov, kar jim je omogočilo usklajevanje in vplivanje na vedenje na trgu. Poleg tega so razdelili nacionalne trge spletne dostave hrane in tako odpravili morebitno obstoječe geografsko prekrivanje med njimi. Dogovorili so se tudi, kateri bo vstopil na trge, kjer še niso prisotni.
Vse te prakse omogoča manjšinski lastniški delež družbe Delivery Hero v podjetju Glovo. EK navaja, da lastništvo deleža v konkurenčnem podjetju ni nezakonito, vendar je v tem primeru omogočilo protikonkurenčne stike med dvema konkurenčnima podjetjema na več ravneh. Prav tako so podjetju Delivery Hero omogočili dostop do komercialno občutljivih informacij in vpliv na poslovno odločanje v Glovu ter navsezadnje na uskladitev njihovih poslovnih strategij.
Iz komisije so sporočili, da ta primer kaže, kako lahko navzkrižno lastništvo med konkurenti poveča protimonopolna tveganja in da je treba z njim ravnati previdno.
Obe podjetji sta priznali sodelovanje v kartelu in se dogovorili za poravnavo. Tako bo Glovo plačal 105.732.000 evrov, Delivery Hero pa 223.285.000 evrov.
To je prvič, da je Komisija odkrila kartel na trgu dela in sankcionirala protikonkurenčno uporabo manjšinskega deleža v konkurenčnem podjetju. Preiskavo zoper Glova in Delivery Hero so uvedli julija lani.
Vir:Bankar.me
Foto: Glovo