| Študiral je na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti in opravljal študentska dela kot novinar tako regionalnem studiu RTV Maribor, kjer je sprva pokrival šport, nato pa pisal za revijo Kapital, v kateri je bil tudi urednik. Po diplomi se je zaposlil v Hoferju in odšel v Avstrijo službovat leto in pol ter se usposabljati za širitev v Sloveniji. Po Hoferjevem vstopu na slovenski trg je postal direktor prodaje. Sledila je zaposlitev v Engrotušu, na direktorskem mestu za maloprodajo, nato je bil sedem let zaposlen v ugledni svetovalni hiši PwC, direktor za svetovanje najprej v ruskem, kasneje pa v avstralskem in avstrijskem hčerinskem podjetju. Ko se je leta 2018 vrnil v Slovenijo, je bil nekaj mesecev direktor svetovanja v multinacionalki Deloitte, leta 2019 pa je za dve leti odšel na Hrvaško, kjer je v Sparu postal direktor prodaje. Zdaj mu tedanja izkušnja pride še kako prav, saj so pri Sparu nedavno združili vodenje trgovske verige Spar na Hrvaškem in Sloveniji. |
"Ko nekdo primerja cene izdelkov in v drugem stavku napiše, da akcijske cene na slovenskem trgu - na katerem se več kot polovica prometa doseže s prodajo blaga po akcijskih cenah, pri trajnih dobrinah, ki jih primerjajo, pa še več – niso upoštevane, to pomeni, da je svojo analizo diskvalificiral že v drugem stavku."
"Če je oddana vloga popolna, se v Avstriji upravne enote vedno držijo predvidenih rokov. V Sloveniji imajo stranke določene roke, upravne enote pa jih nimajo."
"Žal mi je, da se vedno znova v javnosti blati trgovinsko panogo, trgovska podjetja prikazuje kot vojne dobičkarje, kar, ob dvoodstotni dobičkonosnosti, resnično nismo."
"Po podatkih raziskovalne agencije AC Nielsen v Sloveniji ljudje v povprečju mesečno obiščejo 4,8 prodajalne, kar je največ v Evropi. Zelo preprosto je skoraj v vsakem slovenskem kraju obiskati pet trgovin. Tolikšne konkurence včasih ni bilo. Po letu 1990 so se marsikje zgradile ekonomske cone, v katerih je bilo najlažje odpirati trgovine. V številnih krajih prodajalne danes stojijo druga poleg druge, zato jih je na nakupovalnem izletu enostavno obiskati. Če želimo v Zagrebu obiskati pet različnih prodajaln, se bomo navozili in načakali v prometu, medtem ko je v Ljubljani to bistveno bolj enostavno narediti."
"Kupcev ne moreš prisiliti v nakupe izdelkov, ki jih ne želijo kupiti."
"Spar nima načrta združevati vodstvi podjetij Spar Slovenija in Spar Hrvaška, podobno kot kakšno od konkurenčnih podjetij, ker verjamemo, da je to naša prednost za hitro odzivnost na vsakem od lokalnih trgov. To ne pomeni, da ni možnosti za sinergije pri nakupu določenih vrst netrgovskega blaga, se pravi blaga in storitev, ki se ne prodajajo – pri njihovem nakupu pa je količina pomembna: od avtomobilov za vozni park do svinčnikov in nenazadnje medijskih zakupov za marketing. Optimizirajo se lahko tudi nekateri poslovni procesi...".
"Če je ena od karakteristik prepoznavne znamke, da je lokalna, mora biti primerljivo blago, ki se prodaja pod Sparovo blagovno znamko, prav tako lokalno. Ker je Slovencem to pomembno, so vsi mlečni izdelki, ki jih prodajamo pod Sparovo blagovno znamko, slovenski. Zagotovo na slovenskih policah ne bo več tovrstnih izdelkov hrvaškega porekla, in obratno."
" Vsak narod v Evropi je prepričan, da je hrana v drugi državi cenejša."
"Po trenutnih cenah je košarica primerljivih izdelkov zanesljivo cenejša v Sloveniji kot v Italiji. V Sloveniji so redne cene nekoliko višje, vendar so akcijske cene nižje. V Italiji je težko najti izdelek, ki ima ceno polovico nižje od redne, izdelki so tam znižani za največ 20 odstotkov. Če nekdo želi kupiti kilogramsko Nutello, ki za slovenski trg ni ustrezen izdelek, v primerjavi z dvema polkilogramskima v Sloveniji, bo v Italiji cenejša. Če pa bi primerjali cene polkilogramskih bi ugotovili, da je v Sloveniji cenejša."
"V pripravi skupne nabave na ravni koncerna smo primerjali cene izdelkov S Budget med državami, v katerih je prisoten Spar. Slovenija je bila najcenejša, tudi v primerjavi s Hrvaško!"
Vir: Dnevnik
Foto: InStore
