Pri domačih prašičih je APK najbolj razširjena v Romuniji, kjer so letos izbruh potrdili že na 403 gospodarstvih. Poleg Hrvaške, Srbije in Italije so 34 izbruhov APK pri domačih prašičih potrdili tudi v BiH, medtem ko ima sosednja Madžarska težave s to boleznijo pri divjih prašičih.
Letos so jo potrdili že pri 705 živalih. Daleč največ izbruhov APK pri divjih prašičih (kar 2880) je v tem letu imela Poljska, sledita ji Nemčija (1863) in Latvija (978).
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin je nedavno za Dnevnik dejal, da bi morebiten izbruh APK pomenil smrt za polovico živilske industrije rdečega mesa in bi bil zadnji žebelj v krsto slovenski prašičereji. "Od septembra klobase v Srbijo vozimo prek Madžarske. Prek Hrvaške jih zaradi APK ne smemo več. To je pač politični ukrep," je dejal.
Pri upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opozarjajo, da je virus APK zelo obstojen in se dolgo obdrži v svežem in prekajenem mesu ter mesnih izdelkih, kot so pršut, klobase, krvavice. »Če to meso ali izdelki pridejo v prehransko verigo prašičev (odvrženi ostanki hrane v naravo, krmljenje domačih prašičev z ostanki živil), predstavljajo potencialni vir okužbe. Za širjenje bolezni na dolge razdalje je velikokrat (nevede) kriv človek. Za vnos APK na Češko, Švedsko in v Belgijo so bila najverjetneje vzrok živila iz okuženega svinjskega mesa, ki so jih ljudje odvrgli v naravo, z zaužitjem teh ostankov pa so se okužili bodisi divji bodisi domači prašiči,« so v sporočilu za javnost izpostavili pri UVHVVR. In dodali: »Pomembno je, da ostanke mesa ali mesnih izdelkov odlagamo v zabojnike za mešane odpadke. Na poti ostankov hrane nikoli ne odvržemo v naravo, temveč v primerne zabojnike s pokrovom. Če teh ni, ostanke odnesemo s seboj. Na tak način učinkovito preprečimo, da bi jih zaužili domači ali divji prašiči.«
| Leta 2007 je bilo domačih prašičev pri nas okoli 600.000, lani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije samo še 232.350... |
Vir: Dnevnik
Foto: Arhiv InStore
