Petrol je v postopku priprave uredbe konstruktivno in strokovno sodeloval ter predlagal rešitve, ki bi upoštevale realne stroške poslovanja in posebnosti slovenskega trga. A ti strokovni argumenti žal niso bili upoštevani. Zato se čutimo odgovorne, da ob uveljavitvi uredbe javnosti pojasnimo, kaj ta odločitev pomeni v praksi in zakaj dolgoročno odpira resna vprašanja.

Regulacija posega v najmanjši del cene goriva, ne pa v njen glavni vir. Približno 80 do 85 centov končne cene goriva predstavljajo davki in trošarine, medtem ko marža, ki ostane trgovcem, znaša manj kot 10 centov na liter. Slovenija ima daleč najnižje regulirane marže v regiji in tudi v Evropski uniji, celo dvakrat nižje od povprečja EU. Ob tem so se stroški poslovanja v zadnjih letih močno povečali: stroški dela rastejo okoli 10 odstotkov letno, industrijski proizvodi za skoraj 25 odstotkov, storitve za več kot 17 odstotkov. Dodaten pritisk predstavljajo zahteve po povečevanju deleža biokomponent, ki dodatno obremenjujejo že tako omejeno uredbeno maržo.

Kljub tem dejstvom vladna uredba ohranja enotne marže za vsa prodajna mesta, tudi na avtocestah, kjer so stroški poslovanja bistveno višji. Takšna ureditev zmanjšuje konkurenčnost, zavira investicije, pospešuje prelivanje prometa čez mejo in ogroža vlaganja v energetski prehod. Posledice takšne politike občutijo tudi potrošniki in lokalne skupnosti.

Pogonska goriva so se pocenila
Pogonska goriva na bencinskih servisih po državi so se opolnoči nekoliko pocenila. Za 50-litrski rezervoar dizelskega goriva je treba po novem odšteti 1,8 evra manj kot do zdaj, rezervoar 95-oktanskega bencina pa stane 90 centov manj.Liter 95-oktanskega bencina se je na vseh bencinskih servisih po državi pocenil za 1,8 centa na 1,433 evra, liter dizelskega goriva pa za 3,6 centa na 1,449 evra. Pocenilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 3,3 centa na 1,049 evra za liter. Cene so se znižale kljub temu, da je vlada trošarine zvišala. Nespremenjene pa ostajajo najvišje dovoljene marže trgovcev. Nove cene bodo veljale 14 dni, to je do vključno 29. decembra. Cene teh naftnih derivatov na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo izračunavajo na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro.

Zaradi nevzdržnih ekonomskih razmer za vse trgovce z naftnimi derivati v Sloveniji bo Petrol žal primoran še naprej prilagajati in preusmerjati razvojne aktivnosti v stabilnejša regulatorna okolja v regiji. Ta ukrep ni naša izbira in tudi ne naš cilj, temveč neizogibna posledica razmer, v katerih regulirane marže ne zadoščajo niti za pokrivanje osnovnih stroškov poslovanja. Stabilna oskrba kljub temu ostaja naša absolutna prioriteta.

Predsednik uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana, Sašo Berger ob tem poudarja: »Odločitev vlade obžalujemo, saj dolgoročno zmanjšuje konkurenčnost in razvojni potencial celotnega trga naftnih derivatov v Sloveniji. V Petrolu, eni redkih večjih regijskih družb v pretežni slovenski lasti, zato čutimo odgovornost, da na te posledice jasno opozorimo. Še vedno verjamemo v dialog in v možnost sistemske rešitve, ki bo temeljila na realnih stroških in dobrih evropskih praksah ter bo v korist potrošnikov, gospodarstva in države.«

Skupina Petrol želi tudi v prihodnje vlagati v razvoj, infrastrukturo in energetsko preobrazbo Slovenije. Za to pa je nujen regulatorni okvir, ki omogoča dolgoročno vzdržno poslovanje. Skupina Petrol ostaja odprta za konstruktiven dialog in sodelovanje pri iskanju rešitev, ki bodo zagotovile konkurenčno, stabilno in trajnostno oskrbo z energenti.

Vir/Foto: Petrol