Poudarjajo, da podjetja rezerv nimajo več, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
V zbornici so ob tem kritični, da je Luka Mesec predlog za letošnje zvišanje minimalne plače pripravil mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji.
"To še posebej v razmerah šibke gospodarske rasti ni odraz racionalnega odločanja, saj bi morali odločevalci ob sprejemanju tako drastičnih ukrepov upoštevati celotno gospodarsko sliko ter presoditi tudi posledice svojih odločitev," so zapisali.
Kot poudarjajo, napovedano zvišanje minimalne plače ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, temveč predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Tak dvig minimalne plače bi se odrazil tudi v javnem sektorju ter s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj.
Ob tem so izpostavili, da so se že lani stroški dela v državnem proračunu povečali za približno 600 milijonov evrov oziroma za 14,1 odstotka. Hkrati je po mnenju zbornice zaskrbljujoča napoved tudi za letos, za katero je že pred upoštevanjem učinkov minimalne plače ponovno napovedan primanjkljaj v proračunu v višini 2,1 milijarde evrov.
Spomnili so tudi na izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da bi bilo treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj.
Na zbornici so obenem prepričani, da bi morala biti višina minimalne plače določena vsaj oktobra za naslednje koledarsko leto, saj se jim zdi povsem nesprejemljivo, da podjetja ne morejo načrtovati svojih stroškov dela vse do konca januarja tekočega leta. Med državami s takšnim načinom določitve višine minimalne plače so izpostavili Hrvaško.
Ob tem so podali primerjavo z južno sosedo glede višine minimalne plače. Na Hrvaškem je ta lani znašala 970 evrov bruto, za letos pa je določena v višini 1050 evrov bruto.
Minister Mesec je minuli mesec sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno.
Vir/TZS & sta
Foto: TZS
