Čeprav kaže, da bo po letu 2027 na voljo manj evropskega denarja za kmetijstvo, je Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda poudarila, da neposredne podpore ostajajo. Vid Bukovec iz Piratov bi sredstva usmeril v male in srednje velike kmetije, Matjaž Papež iz Resnice pa meni, da morali več denarja nameniti kmetom in manj birokratom. Za Martino Strniša iz SD je pomembno delovanje na evropski in nacionalni ravni za zagotovitev čim ugodnejšega finančnega okvira
Da bi bila najboljša obrambna politike Evrope močna kmetijska politika, je menil Tomaž Lisec iz SDS. Zato upa, da predlog ne bo sprejet v sedanjem besedilu. Predstavnik liste NSi, SLS in Fokusa Franci Rokavec pa je dejal, da se nič o kmetu ne sme odločati brez kmeta, če bo sredstev manj, pa je po njegovem treba narediti vse za kompenzacijo iz državnega proračuna.
Po besedah predstavnika Levice in Vesne Uroša Macerla bi lahko bilo zmanjšanje sredstev za slovensko kmetijstvo pogubno, predstavnik Demokratov Rok Roblek pa je menil, da je treba kmetijstvo uvrstiti v vrh prioritet slovenske politike.
Spregovorili so tudi o trgovinskem sporazumu Mercosur. Lisec je dejal, da za Slovenijo ta zaradi specifične strukture kmetij lahko pomeni težave, Rokavec pa, da absolutno nasprotujejo sporazumu in slovenski politiki očital pasivno vlogo.
Macerl je povedal, da je dogovor mogoče dober za gospodarstvo, zagotovo pa slab za evropsko kmetijstvo. Ob tem je spomnil, da so sporazum v evropskem parlamentu podprle desne stranke.
Roblek je poudaril, da je sporazum rezultat ne dovolj trdne politike Evrope, slovensko kmetijstvo pa mu mora nujno nasprotovati in uvesti varovalke. Mateja Čalušić je zavrnila očitke o pasivnosti in poudarila, da je Slovenija aktivno vztrajala pri uvajanju varovalk.
Bukovec je menil, da je slovensko kmetijstvo zaradi svoje strukture še posebej ranljivo na nihanja trga, dolgoročno pa vidi rešitev v krajšanju prehranske verige in večji porabi lokalne hrane v javnih ustanovah.
Papež sporazum vidi kot izdajo slovenskega kmeta in potrošnika, zato bo čim prej treba določiti različne zaščitne mehanizme, medtem ko je Strniša spomnila, da sporazum še ni začel veljati, zato je zdaj čas za razmislek o zaščitnih ukrepih.
Predstavniki strank so se na pogovoru med drugim opredelili tudi do problematike širjenja nalezljivih bolezni v živinoreji in se večinoma strinjali, da odgovornosti ne smejo prelagati le na kmete, ukrepanje pa mora biti hitro, saj bo le tako mogoče zaščititi slovensko živinorejo in zmanjšati gospodarsko škodo.
Dotaknili so se tudi zakona o zaščiti živali, ki je trenutno zaradi nekaterih spornih določil v presoji na ustavnem sodišču. Po mnenju kandidatov opozicijskih strank vse tisto, kar je strožje, kot predpisuje EU, slovenskemu kmetu izpodbija konkurenčnost, predstavniki aktualne koalicije pa menijo, da je cilj zakona postopno in pravično prilagajanje standardom reje živali, trajnostna živinoreja pa je po njihovem priložnost in ne grožnja.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
