Kot ocenjuje, manevrskega prostora za to, da bi dodatne stroške skrili v obstoječe cene, praktično ni več, zato bo zagotovo prišlo do cenovnih pritiskov. Pod velikim udarom je po njegovih besedah celotna veriga preskrbe s hrano. "Ne gre samo za cene kmetijskih inputov, gre tudi za transport, embalažo (...) Tudi druge zbornice opozarjajo na to, da bo zagotovo prišlo do velikih pritiskov na maloprodajne cene," je poudaril.
Pri tem Podgoršek opozarja, da kmetje niso tisti, ki določajo cene živilom na trgovinskih policah. "Trenutno imamo rekordno nizke cene pri prašičjem mesu, a hkrati podražitve svinjine v maloprodaji. Imamo padec cene mleka za več kot četrtino pri kmetu, medtem ko v trgovinah ne beležimo nobenih sprememb pri cenah," je ponazoril.
V luči tega si v zbornici želijo ukrepov, ki bi stabilizirali pridelavo in tudi povpraševanje po slovenskih prehranskih izdelkih.
Ob tem je pozdravil izjavo ministrice, da si želi sprejemanja ukrepov skupaj s predstavniki nevladnih organizacij. Napovedal je, da bodo v zbornici pred prihodom na sredin sestanek opravili analizo lanskih podatkov glede tega, kolikšne količine semen, gnojil, goriv in ključnih sredstev za varstvo rastlin so potrebne za pridelavo hrane v Sloveniji.
S predstavniki ministrstva nameravajo govoriti tudi o možnosti financiranja ukrepov iz naslova dvojne rabe, med ukrepi pa predlagati denimo širitev seznama blagovnih rezerv s skupinami izdelkov, ki bi jih potrebovali. Med temi je izpostavil tudi gnojila, v primeru katerih Slovenija nima lastne proizvodnje.
Na področju oskrbe z gorivi so se razmere po Podgorškovih besedah umirile, na dokaj varni strani so za zdaj kmetje tudi pri dobavi gnojil.
"Jesen zna biti prvi pokazatelj, kje smo. Če se bo vojna oz. kriza nadaljevala, se lahko znajdemo na resni preizkušnji glede pomanjkanja gnojil. Evropa namreč nima praktično nobenih lastnih surovin in energije za proizvodnjo denimo dušičnih gnojil iz rudnin," je še izpostavil.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
