Iz Delhaize Srbije so sporočili, da v januarju ne bodo dvigovali cen navkljub višjemu DDV-ju, v februarju pa da se bodo o tem odločili glede na tržne pogoje. Podobno so javnosti sporočili tudi iz Veropoulosa. Slednji so se zaradi padca nakupne moči odločili, da podaljšajo plačilne roke brez obresti na 180 dni (doslej 120) oziroma 4 mesečne obroke. It drugig trgovinskih verig se še niso oglasili, največ pričakovanja pa je (tudi) v Srbiji glede možne združitve Agrokorja in Mercatorja.
Država naj bi delala na pospeševanju vstopov drugih trgovinskih verig s ciljem povečanja konkurence, saj mora najti odgovor na prevelike koncentracije s ciljem zaščite potrošnika.
Če hrvaški Agrokor kupi Mercator bosta v Srbiji dve veliki trgovinski verigi zasedali skoraj dve tretjini tržišča. To po veljavnih zakonih ni nezakonito, a bi zaradi konkurence morala država spodbujati prihod drugih velikih trgovcev.
37% drobnoprodajnega tržišča v Srbiji ima belgijska trgovinska veriga Delhaize, ki je kupila Maxi, C-market in Pekabetu, drugi je Mercator, tretji pa Agrokor, ki posluje prek Idea trgovin.
Z združenjem Mercatorja in Idee bi dobili še eno veliko trgovinsko verigo, ki bi imela okrog 36%, skupaj z Delhaizejem pa bi imeli več kot 70% maloprodajnega manevrskega prostora na tržišču.
Po obstoječem antimonopolnem zakonu ne bodo monopolisti tudi če bodo imeli skupaj do 80% tržišča, ker je po srbskem zakonu za posameznega trgovca 40% zgornja meja, da bi bil kdo proglašen za monopolista. Vseeno pa bodo morali zahtevati dovoljenje antimonopolne komisije, ki je svoje že povedala in mora Agrokor prodati 21 objektov.
Združevanje trgovinskih verig je svetovni trend in tega ne more prepovedati nobena država na svetu, lahko pa dogajanje nadzirajo z antimonopolno zakonodajo in metodologijo.
Glede številk je tako, da 85% maloprodajnega tržišča letno predstavlja letno okrog tri milijarde evrov.
Z združenjem Mercatorja in Idee bi dobili še eno veliko trgovinsko verigo, ki bi imela okrog 36%, skupaj z Delhaizejem pa bi imeli več kot 70% maloprodajnega manevrskega prostora na tržišču.
Po obstoječem antimonopolnem zakonu ne bodo monopolisti tudi če bodo imeli skupaj do 80% tržišča, ker je po srbskem zakonu za posameznega trgovca 40% zgornja meja, da bi bil kdo proglašen za monopolista. Vseeno pa bodo morali zahtevati dovoljenje antimonopolne komisije, ki je svoje že povedala in mora Agrokor prodati 21 objektov.
Združevanje trgovinskih verig je svetovni trend in tega ne more prepovedati nobena država na svetu, lahko pa dogajanje nadzirajo z antimonopolno zakonodajo in metodologijo.
Glede številk je tako, da 85% maloprodajnega tržišča letno predstavlja letno okrog tri milijarde evrov.
