Ministri za kmetijstvo Višegrajske skupine ter Romunije, Bolgarije in Slovenije so na Poljskem izpostavili ukrepanje proti nepoštenim praksam v prehranski verigi ter opozorili na zaščito kmetijskih zemljišč. Srečanje poteka ob robu mednarodnega sejma prehrane in gostinstva Warshaw Food Expo Fair, na katerem se predstavljajo tudi slovenska podjetja.
Tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je na povabilo polsjkega ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja Krzysztofa Jurgiela udeležil srečanja ministrov za kmetijstvo Višegrajske skupine ter Romunije, Bolgarije in Slovenije (V4+3) na Poljskem.
Gre za srečanje ministrov v času poljskega predsedovanja, ki se zaključuje sredi letošnjega leta.
Ministri so ob koncu srečanja sprejeli tudi skupno izjavo. Srečanje je potekalo ob robu mednarodnega sejma prehrane in gostinstva Warshaw Food Expo Fair, na katerem se predstavljajo tudi slovenska podjetja.
Teme tokratnega zasedanja kmetijskih ministrov V4+3 se nanašajo na področja reforme Skupne kmetijske politike ter trenutnih razmer na kmetijskih trgih, preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, prometa s kmetijskimi zemljišči, predloga revizije uredbe EU do obnovljivih virov in programa Obzorje 2020. Minister Židan je v razpravi o reformi SKP dejal, da se Slovenija zaveda, da se Evropska unija spreminja, znotraj nje pa tudi kmetijstvo in potrebe ter zahteve potrošnikov. Vendar pa v tem trenutku še ne vemo, koliko denarja bo v EU namenjenega po letu 2020, zato je sedaj še težko govoriti o ukrepih in instrumentih nove SKP.
"Dejstvo je, da so novi izzivi pred nami; za izvedbo ustreznih ukrepov, s katerimi bi lahko naslovili navedene prioritete, je ključno, da tudi v bodoče zagotovimo močno SKP, z ustreznimi finančnimi sredstvi in primernim naborom instrumentov, ki se bodo med seboj dopolnjevali in dosegali sinergijske učinke".
Sicer pa Slovenija po besedah ministra podpira dvostebrno strukturo kmetijske politike, bistveno pa bi moralo biti, da se ohranijo podpore za območja s težkimi pridelovalnimi razmerami za kmeovanjem ter močno podporo okoljkim ukrepom. Po njegovem mnenju je proizvodna plačil treba ohraniti tudi v bodoče, saj predstavljajo ustrezen instrument s katerim se lahko naslavlja specifične težave posameznih sektorjev v državah članicah. Glede poenostavitve SKP pa je minister posebej izpostavil, da do sedaj EU ni bila uspešnana tem področju, zato bi morala biti ustanovljena posebna ekspertna skupina, ki bi imela podporo vseh držav in bi pripravljala ukrepe, ki bi jih države izvajale.
Ministri so v nadaljevanju razprave pozornost namenili zaščiti kmetijskih zemljišč. "Za promet s kmetijskimi zemljišči ne smejo veljati običajna tržna pravila EU kot to velja za ostale vrste kapitala, saj so kmetijska zemljišča neobnovljiv naravni vir, ki je strateškega pomena za pridelavo hrane in prehransko varnost posameznih držav članic, kot tudi celotne Evropske Unije".
Židan je ob tem v razpravi še dejal, da je pomembno, da se ohrani izključne pristojnosti držav članic EU na tem področju tudi v bodoče, še posebej zaradi različnih posestnih struktur, različnih naravnih danosti, različnih tradicij kmetovanja ter zgodovinskih razlogov v posameznih državah članicah EU. Zato si moramo po besedah ministra prizadevati, da imajo države članice EU možnost izvajati ukrepe in mehanizme, s katerimi varujejo kmetijska zemljišča pred špekulativnimi nakupi ter prednostno omogočijo nakup lokalnim kmetom.
Glede preprečevanja nepoštenih trgovinskih praks pa so ministri predstavili izkušnje in prakse na tem področju. Židan je v nagovoru dejal, da je v Sloveniji kot najslabša praksa zaznana na področju akcijskih cen trgovcev, ki dobavitelje prisilijo k nižanju cen. Sicer pa smo se v Sloveniji težav v verigi preskrbe s hrano lotili že pred časom, glavni razlog za to je veliko neravnovesje v verigi preskrbe s hrano. "Že leta 2011 je bil podpisan Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi, ki je prostovoljna zaveza za vse podpisnike; ti so se uskladili o končni ali neto-neto ceni, spoštovanju zakonsko določenih plačilnih rokov, spreminjanju naročil v razumnem roku, ne-spreminjanju pogodb z enostranskimi aneksi in zaračunavanju dejanskih izvedenih storitev. Kodeks so podpisniki upoštevali le prvi dve leti po podpisu".
Minister je še izpostavil, da je Slovenija leta 2014 sprejela tudi spremembo Zakona o kmetijstvu, v katerem so določena nedovoljena ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, leta 2015 pa smo uvedli tudi institucijo varuha v prehranski verigi. "S tem se je stanje izboljšalo, nismo pa še zadovoljni, zato nam je pomembna iniciativa, ki jo peljemo na EU ravni skupaj s Slovaško in Češko, in podpira sprejem skupnega zakonodajnega okvira za preprečevanje takih praks na ravni EU".
Kljub temu in aktivnostim na EU ravni, pa bo Slovenija po besedah ministra zaostrila nacionalno zakonodajo. Ministri so v okviru zasedanja govorili tudi o uporabi kmetijskih surovin za proizvodnjo biogoriv v kontekstu predloga revizije uredbe EU o obnovljivih virih energije, razmerah na kmetijskih trgih in učinkih skupnih aktivnosti glede programa Obzorja 2020.
Sicer pa je srečanje potekalo ob robu mednarodnega sejma prehrane in gostinstva Warshaw Food Expo Fair, kjer se na razstavnem prostoru predstavljajo tudi slovenska podjetja Apis-vita, Goriška Brda, Vina Kras, Radgonske gorice in Mlinostest. Minister pa se je v okviru obiska srečal tudi z Andrejem Modicem, ki na Poljskem uspešno izvaja startup projekt: spletno prodajo izdelkov malih dobaviteljev - pridelovalcev hrane ter predstavnikom uprave verige Intermarche za Poljsko, ki je tudi podpredsednik poljske trgovinske zbornice.
