Oktobrski indeks nabavnih menedžerjev (Markit) v območju evra se je skladno s pričakovanju nekoliko zvišal (s 50,1 v septembru na 50,2), pri čemer je bilo izboljšanje beležiti tako pri storitvah (51,8) kot v proizvodnji (46,2). To pomeni, da se proizvodnja še vedno krči, vendar manj intenzivno. Med večjimi gospodarstvi je bilo čutiti izboljšanje v Franciji, medtem ko se je globina padca v Nemčiji znižala. Zaloge naročil so bile najnižje v zadnjih 11-ih mesecih, kar pomeni, da bodo presežne zmogljivosti v industriji in storitvah še naprej vplivale na šibko rast cen.
Povsem možno je, da bo novo vodstvo ECB v kratkem presenetilo še z bolj negativno obrestno mero na deponiranje presežne likvidnosti (trenutno -0,5 %), kar bo vodilo še do nižjih stroškov financiranja držav, podjetij in potrošnikov.
Na tak način EU-28 v odsotnosti skupnega evropskega proračuna (manj kot 1 % BNP) in odsotnosti želje, da uskladi fiskalno politiko, precej lažje vsaj posredno spodbuja gospodarsko rast.
Na drugi strani se pojavljajo tveganja pretiranega zadolževanja, ki pa se še niso materializirala. Seveda pa so nizke obrestne mere spodbudile prebivalstvo k iskanju novih načinov varčevanja, kar navsezadnje izkazujejo gibanja na trgu nepremičnin (večja evropska mesta) in cene zlata.
