Vlogo za zaščito mesa, čigar prireja temelji na kombinaciji krmljenja sena in paše, je na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
V času trajanja postopka zaščite senenega mesa pa so njegovi proizvajalci ustanovili tudi Zavod seneno meso in mleko, so med drugim poudarili na ministrstvu.
Kot so podrobneje navedli v sporočilu za javnost, se seneno meso goveda, drobnice in kopitarjev proizvaja po tradicionalnih postopkih ter je kombinacija krmljenja sena in paše, ki ima prednosti, značilne za seneno mleko in pašno meso.
Za prirejo senenega mesa se tako zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo, so pojasnili in dodali, da se lahko kot dopolnilno krmo uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza in krmna pesa.
Prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot so denimo silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit in okrogle bale v foliji, ter uporaba živali in gensko spremenjenih krmil.
"Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost," so izpostavili.
Po njihovih navedbah bodo vlogo za registracijo senenega mesa na ravni EU posredovali tudi v presojo Evropski komisiji.
Rejci, ki želijo uporabljati ime seneno meso, morajo, kot so pojasnili, pred tem pri certifikacijskem organu pridobiti certifikat, ki potrjuje, da njihova prireja poteka skladno s predpisanimi zahtevami.
Certificiranje v Sloveniji sicer izvajajo trije tovrstni organi - Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.
Kot zanimivost so na ministrstvu izpostavili še primer Avstrije, ki je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime seneno mleko v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku.
"Ker je seneno mleko zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost in njegova prireja ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022 to ime lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku," so še pojasnili na ministrstvu.
