Leto so zaznamovali rast cen pridelkov in višji stroški pridelave, je objavil državni statistični urad.
Vrednost vseh dohodkovnih kategorij v kmetijstvu je višja. Faktorski dohodek se je zvišal za 21 odstotkov na 515 milijonov evrov, faktorski dohodek na zaposlenega pa za 22 odstotkov na 7069 evrov. Glavni razlogi za porast dohodka na zaposlenega so bili primerjava z izrazito slabo predhodno letino, za petino višje cene pridelkov in nekoliko nižja zaposlenost, je med tednom sporočil statistični urad.
Subvencije so bile s 308 milijoni evrov višje za šest odstotkov. Rast je bila posledica finančnih nadomestil zaradi vpliva zvišanja cen energentov in drugih inputov, ki so znašale 23 milijonov evrov.
Celotna kmetijska proizvodnja je bila lani vredna 1,6 milijarde evrov oz. 21 odstotkov več kot leto prej, čeprav se je kmetijska proizvodnja skrčila za en odstotek. Višja vrednost je bila posledica upada tako rastlinske pridelave kot živinoreje ter občutno višjih cen, pri čemer je bil porast cen v živinoreji izrazitejši kot v rastlinski pridelavi.
Rastlinska pridelava je bila po oceni statistikov vredna 836 milijonov evrov, s čimer predstavlja 52 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje oz. za dve odstotni točki več kot v predhodnem letu.
Vrednost živinoreje je znašala 722 milijonov evrov, kar je 45 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu oz. za tri odstotne točke več kot v letu 2021. Dvig pri vrednosti živinoreje je bil posledica zvišanja cen, saj je prireja ostala na skoraj enaki ravni kot leto prej. Vrednost proizvodnje je bila višja tako pri prireji živine kot pri živalskih proizvodih.
Vrednost kmetijskih storitev je obsegala 35 milijonov evrov ali dva odstotka vrednosti kmetijske proizvodnje.
Največji delež vrednosti kmetijske proizvodnje je bil tudi lani namenjen prodaji, in sicer 60 odstotkov ter se v primerjavi s predhodnim letom ni spremenil. Za prehrano članov gospodinjstva na kmečkih gospodarstev je bilo porabljenih 18 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje, za prehrano živali na istem gospodarstvu pa 22 odstotkov.
Vrednost vmesne potrošnje je bila z 1068 milijoni za 19 odstotkov višja kot leto prej, in to zaradi višjih cen. Dvignili so se vsi stroški, razen stroškov za varstvo rastlin. Najbolj, za 95 odstotkov, so se zvišali stroški za gnojila.
Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je znašala 350 milijonov evrov in je bila na letni ravni za 11 odstotkov višja.
V kmetijsko proizvodnjo je bilo leta 2022 vključenih 72.917 zaposlenih, kar je približno odstotek manj kot leto prej. Od tega je bilo 68.406 samozaposlenih (odstotek manj kot leto prej) in 4511 plačanih delavcev (tri odstotke več).
Vir: Sta
Foto. Arhiv Instore
